Postojnska jama je obsežen kraški jamski sistem na robu Postojne v Primorsko-notranjski regiji. Obiskovalci se v notranjost jame najprej odpeljejo z jamskim vlakcem, nato pa peš nadaljujejo mimo dvoran s kapniki, jama pa je znana tudi kot dom človeške ribice. Iz Ljubljane je primerna za enodnevni izlet, ogled pa poteka kot vodeni sprehod po urejenih podzemnih poteh.
Jame Slovenije
Postojna, Škocjan in na stotine manjših kraških jam — mnoge brezplačne, nekatere z vodenimi ogledi.
847 krajev v katalogu
Najboljše s fotografijami
Odpri vseh 847 v načrtovalnikuŠkocjanske jame so kraški jamski sistem na Krasu v jugozahodni Sloveniji, kjer reka Reka ponikne pod zemljo. Uvrščene so na Unescov seznam svetovne dediščine, znane pa so predvsem po mogočnem podzemnem kanjonu, ki ga visoko nad reko prečka most. Jame ležijo blizu Divače, med Postojno in obalo.
Škocjanske jame so jamski sistem na Krasu v Obalno-kraški regiji, kjer reka Reka ponikne in teče skozi globok podzemni kanjon. Jame so vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine, znane pa so po obsežnih podzemnih dvoranah in mostu visoko nad reko. Ležijo blizu Divače, ogled poteka z vodnikom.
Vnos označuje jamo pri Kostanjevici na Krki, majhnem mestu v Posavju, znanem po starem jedru na otoku sredi reke Krke. Kraška jama leži na robu gričevja tik zunaj mesta in je smiselno dopolnilo sprehoda po obrečnem središču. Izhodišče je Kostanjevica na Krki v spodnji dolini Krke, od koder je do jame le kratka pot.
Križna jama leži v trikotniku med Loškim poljem, Cerkniškim poljem in Bloško planoto. Jama je med kraškimi jamami znana v svetovnem merilu zaradi podzemnih jezer. Le-teh je v Jezerskem in Pisanem rovu 22, skupaj z rovom Blata pa več kot 40. Jezera so nastala za sigovimi pregradami, katerih tvorbo pogojuje izločanje kalcita iz vode. Izredno počasi rastoče sigove pregrade in njihova krhkost so glavna ovira za masovni turizem v jami ter za omejitev pri dnevnem turističnem obisku vodnega dela jame na 4 osebe.
Potóčka zijávka je pomembno jamsko najdišče iz začetka mlajšega paleolitika. Ime je dobila po nekdanjem lastniku Potočniku. Leži na nadmorski višini 1675 metrov na zahodnem delu južnega pobočja gore Olševe. Pod Olševo se nahaja vas s starim imenom Sv. Duh. Izpred Potočke zijavke je lep razgled na Kamniško-Savinjske Alpe in na Logarsko dolino. Pred 35.000 leti so jo kratek čas obiskovali ledenodobni lovci. Ti so v brlogu jamskega medveda izvajali obrede plodnosti, kadar v njem ni bilo nevarne zveri. Vse kaže, da so jamskega medveda častili kot svojo totemsko žival.
Vilenica je kraška jama na Krasu v jugozahodni Sloveniji, blizu vasi Lokev nedaleč od Sežane. Velja za eno najstarejših turističnih jam v Evropi, z obsežnimi dvoranami in kapniškimi tvorbami. Obisk je mogoče lepo povezati z izletom po kraških vaseh.
Divje babe so kraška jama in paleolitsko arheološko najdišče nad reko Idrijco blizu Cerknega. Znane so po najdbi musterijanske koščene piščali, ki je s starostjo okrog 60.000 let morda najstarejša piščal in s tem tudi najstarejše glasbilo na svetu. Hrani jo Narodni muzej Slovenije. Jamski sistem je zgrajen iz dveh jam, Divje babe I in Divje babe II. Poleg Potočke zijalke in Betalovega spodmola je najdišče eno najpomembnejših najdišč kamene dobe na Slovenskem.
Jama Pekel je kraška jama, ki se nahaja okoli 4 km severno od Šempetra v Savinjski dolini. Tam je podzemni tok potoka Ponikvica, ki priteče iz jame kot Peklenščica in je levi pritok Ložnice, skozi tisočletja ustvarila edinstven pojav - kraško jamo. Jama je na osamalem krasu na Ponikovski planoti in je dobila ime po zanimivem skalnem vhodu, ki je podoben hudiču. Vhodni del jame so obiskovali že v prejšnih stoletjih, zaslovela je, ko jo je 1860 delno raziskal graški raziskovalec Reibenschuh. V notranjosti so našli kosti neandertalca.
Krška jama je kraška jama v bližini izvira reke Krke v osrednji Sloveniji. Ogled se lepo poveže s potepanjem po zgornji dolini Krke in njenih izvirih. Leži v gričevnati pokrajini jugovzhodno od Ljubljane, blizu vasi Krka.
Planinska jama spada med najdaljše slovenske jame. Vhod v jamo je v zatrepni dolini pod 65 m visoko pečino v jugozahodnem delu Planinskega polja. V jami je 500 m od vhoda sotočje rek Pivke, ki teče iz Postojnskega polja skozi Postojnsko jamo, in Raka, ki teče iz Rakovega Škocjana. Od sotočja teče voda kot reka Unica na Planinsko polje.
Pivka jama je kraška jama, ki se nahaja nedaleč od Postojne, v njej pa so organizirani vodeni turistični ogledi. Po jami teče podzemna reka Pivka, ki v podzemni svet vstopa že v Postojnski jami. Pivka jama je sicer del obširnega postojnskega jamskega sistema. Vhod v Pivko jamo je v avtokampu Pivka jama, kjer je tik ob restavraciji 65 m globoko udorno brezno. Od tod je mogoče videti podzemno reko Pivko. Jama je preko 100 m dolgega umetnega rova povezana tudi s Črno jamo. Podzemna reka Pivka nadaljuje svojo pot v Planinsko jamo, kjer se združi z reko Rak in teče dalje pod imenom Unica, zadnja kraška ponikalnica v vrsti pritokov reke Ljubljanice.

