Uvoženo iz odprtih podatkov (OSM, Wikidata) — podrobnosti preverjamo. Nekateri opisi vključujejo besedilo z Wikipedije (CC BY-SA 4.0). Podatki zemljevida © sodelavci OpenStreetMap.
Divje babe so kraška jama in paleolitsko arheološko najdišče nad reko Idrijco blizu Cerknega. Znane so po najdbi musterijanske koščene piščali, ki je s starostjo okrog 60.000 let morda najstarejša piščal in s tem tudi najstarejše glasbilo na svetu. Hrani jo Narodni muzej Slovenije. Jamski sistem je zgrajen iz dveh jam, Divje babe I in Divje babe II. Poleg Potočke zijalke in Betalovega spodmola je najdišče eno najpomembnejših najdišč kamene dobe na Slovenskem.
Savíca je kraški izvir, slap in potok, ki se izliva v Bohinjsko jezero. Potok Savica ima sicer dva izvorna kraka: Veliko Savico, na kateri je slap Savica, in Malo Savico, ki je hudourniškega značaja in v deževnem obdobju teče jugozahodno od Velike Savice. V bližini Koče pri Savici se združita in tečeta dalje pod skupnim imenom Savica. Pred izlivom v Bohinjsko jezero se potoku pridruži še hudourniški potok Ukanška Suha.
Gregorčičev slap je prvi in najvišji slap na potoku Volarja. Visok je 88 m in se nahaja med vasjo Selce in Vrsno. Ime je slap dobil po pesniku Simonu Gregorčiču.
Stegovniški slap je eden izmed mogočnejših slovenskih slapov. Njegov padec je 15 m visok in 6 metrov širok, s tem je največji izmed slapov, ki jih je ustvaril potok Stegovnik, ki izvira pod istoimensko goro.
Slap Grmečica je 7 metrov visok slap, zadnji izmed slapov v koritih potoka Grmečica. Nahaja se nedaleč od desnega brega Save Bohinjke, med naseljema Log v Bohinju in Nomenj. Potok Grmečica je dolg približno 1,5 km; izvira pa kakšen kilometer nad 100m dolgo sotesko grmečiških korit. Od slapa Grmečica teče po gozdnem in pašniškem terenu in se pri Nomnju izlije v Savo.